Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
V katerih državah najbolje krmarijo med prostim časom in delom? In kje je Slovenija?
Med prvimi osmimi državami z najboljšim ravnotežjem med življenjem in delom je kar pet evropskih. Kako je uvrščena Slovenija?
Ameriško-nizozemsko podjetje Remote, ki deluje globalno in se specializira za delo na daljavo, je objavilo globalni indeks ravnotežja med življenjem in delom (Global Life-Work Balance Index).
Kaj je globalni indeks ravnotežja med življenjem in delom?
Gre za letni indeks, ki ocenjuje ravnotežje med življenjem in delom v državah sveta.
Indeks temelji na kombinaciji več kazalnikov, kot so zakonsko določen dopust in bolniška odsotnost, porodniški dopust, minimalna plača, povprečni delovni čas, dostop do zdravstva, stopnja varnosti in splošno zadovoljstvo prebivalstva.
Namen indeksa je primerjati države glede na to, kako dobro omogočajo zaposlenim usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Pri tem ne meri le delovnega časa, temveč širši družbeni okvir, ki vpliva na kakovost življenja.
Indeks je bil prvič predstavljen leta 2023 in od takrat izhaja vsako leto kot del širših raziskav o globalnem trgu dela.
Podjetje predstavlja tako globalni indeks, ki zajema 60 najmočnejših držav sveta, kot regionalne indekse (na primer evropskega).
Med prvimi desetimi sedem evropskih držav
Na prvih osem mest globalnega indeksa so se uvrstile Nova Zelandija, Irska, Belgija, Nemčija, Norveška, Danska, Kanada in Avstralija.
Nova Zelandija je prvo mesto zasedla že tretje leto zapored. Tokrat je dosegla skupno oceno 86,87 od 100.
Poročilo poudarja, da ima država relativno kratek 33-urni delovni teden, 32 dni zakonsko določenega letnega dopusta, 26 tednov plačanega porodniškega dopusta in univerzalni sistem zdravstvenega varstva.
Na drugem mestu se je znašla Irska, predvsem zaradi kombinacije visoke minimalne plače, 30 dni zakonsko določenega dopusta, 26 tednov plačanega porodniškega dopusta in zelo dobrih varnostnih evidenc. Povprečni delovni teden traja 34,3 ure, kar je med ugodnejšimi v Evropi.
Tretje mesto je zasedla Belgija, ki izstopa po relativno kratkem povprečnem delovnem tednu, ki znaša 34,1 ure, 30 dneh letnega dopusta in močni socialni zaščiti.
Med analiziranimi državami v globalnem indeksu ima najkrajši povprečni delovni teden Nizozemska, ki je sicer ni med osmimi najboljšimi – 30,5 ur.
Največ zakonsko določenega dopusta (skupaj s prazniki) imajo na Novi Zelandiji – 32 dni, najdaljši porodniški dopust (49 tednov s 100-odstotnim plačilom) pa na Norveškem.
Takoj za Belgijo je Nemčija, kjer povprečni delovni teden traja 33,2 ure, s 30 dnevi zakonsko določenega dopusta in visoko stopnjo institucionalne varnosti.
Med prvimi petimi je tudi Norveška, ki je na tem indeksu dosegla poseben napredek zaradi starševske politike. Poročilo navaja 35 dni zakonskega dopusta, 49 tednov plačanega porodniškega dopusta in povprečen delovni teden 32,6 ure.
Tudi druge nordijske države se uvrščajo visoko. Danska je na šestem mestu s 35 dnevi zakonsko določenega dopusta in povprečnim delovnim tednom 32,5 ure.
Kanada se je uvrstila na sedmo mesto z močnim univerzalnim sistemom zdravstvenega varstva, močno zaščito pred bolniško odsotnostjo in povprečnim delovnim tednom 35,2 ure.
Avstralija se je uvrstila na osmo mesto s 30 dnevi zakonsko določenega dopusta, povprečnim delovnim tednom 32,29 ure in visoko minimalno plačo.
Prvo deseterico pa zaključujeta še dve evropski državi, Finska na devetem in Španija na desetem mestu.
Kam bi se uvrstila Slovenija? V Evropi kotira precej visoko
Slovenije pri izračunu globalnega indeksa podjetje Remote ni vključilo, saj indeks zajema le 60 največjih svetovnih gospodarstev, med katera naša država ne sodi.
To pa ne pomeni, da se je slabo odrezala – nasprotno.
V evropski različici raziskave se Slovenija z indeksom 71,89 uvršča zelo visoko, na 6. mesto, s čimer sodi med evropske države z najboljšim ravnotežjem med delom in prostim časom.
Tako recimo prekaša številne večje države – na primer Francijo, Nizozemsko in Združeno kraljestvo, pa tudi Norveško, ki je na globalni uvrščena na peto mesto, ter Finsko in Španijo, ki zaključujeta "globalno prvo deseterico".
Izračuni indeksi na globalni in regionalni ravni se malce razlikujejo zaradi metodologije izračunavanja.
A če bi bila Slovenija vključena tudi v globalno lestvico, bi se skoraj zagotovo uvrstila vsaj med prvo dvajseterico, če ne celo med prvo petnajsterico držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
